21.07.2019 Slovenija 30 °C
Prijavljen si kot: | Odjavi me

Eno od izraelskih specialitet obožujeta tudi Zala in Gašper

Izrael te dni gosti izbor za pesem Evrovizije, največje glasbeno tekmovanje na evropskih tleh. Ko so novinarji tik pred odhodom v Tel Aviv slovenska predstavnika Zalo Kralj in Gašperja Šantla vprašali, česa se najbolj veselita, je Gašper kot iz topa odgovoril, da humusa – namaza, ki ga naravnost obožuje in ki naj bi veljal za izraelsko specialiteto. To vsekakor drži, a čičerikin namaz niti približno ni edina specialiteta te izjemno zanimive države. Izraelska kuhinja je namreč ena najbolj raznolikih na svetu in vključuje tako povsem avtohtone, lokalne jedi, kot tudi dobrote, katerih osnove so s seboj prinesli Židje z vsega sveta.

Izraelska kulinarična tradicija je sestavljena iz živil ter načinov priprave hrane, ki imajo več tisočletno zgodovino in segajo v biblične čase. Skozi stoletja se je tradicionalna kuhinja, ki v osnovi velja za mešanico sredozemskega in bližnjevzhodnega načina priprave hrane, dodatno izoblikovala pod vplivi iz Azije, Afrike in Evrope, svoje so dodali še verski in etnični priseljenci in tako je na tem prostoru prišlo do pravcatega kulinaričnega talilnega lonca. V poznih sedemdesetih let prejšnjega stoletja so se izraelski gurmani vse bolj začeli zanimati tudi za mednarodno kuhinjo, zato so se domači kuharski mojstri v vedno večji meri pri kuhanju začeli posluževati vina in zelišč, uveljavilo se je tudi vegetarijanstvo. Bolj izpopolnjena prehrambena kultura se je v Izraelu začela razvijati, ko so se po večjih mestih začele odpirati mednarodne restavracije: japonska, kitajska, italijanska, francoska ... Te so ljudi tudi spodbujale, da so začeli pogosteje jesti zunaj.

tipične izraelske jedi
Izraelska kuhinja v osnovi velja za mešanico sredozemskega in bližnjevzhodnega načina priprave hrane, dodatno pa so jo izoblikovali vplivi iz Azije, Afrike in Evrope ter verski in etnični priseljenci. (Foto: Shutterstock)

Z ekonomsko stabilizacijo v osemdesetih letih se je povečalo tudi zanimanje za kakovostno, lokalno pridelano in proizvedeno hrano. Zasebne mlekarne so denimo začele proizvajati domače sire iz kozjega, ovčjega in kravjega mleka, ki so hitro postali izjemno priljubljeni tako med kuharji, kot pri širši javnosti. Vse bolj je cvetelo tudi vinogradništvo, predvsem proizvodnja vrhunskih polsuhih in suhih vin, nova pozornost pa je bila namenjena tudi izdelavi ročno izdelanega kruha in proizvodnji visoko kakovostnega oljčnega olja. Uspešen razvoj ribogojstva je zagotovil stalno oskrbo s svežimi ribami, kmetijska revolucija v Izraelu pa je privedla do vse pestrejše izbire kakovostnega svežega sadja, zelenjave in zelišč. Ob tem so v kuhinji začeli ponovno uporabljati 'biblične' sestavine, kot so med, fige in granatna jabolka ter avtohtona živila, kot so opuncija (indijska smokva, imenovana tzabar) in čičerika.

Velik vpliv imata religija in geografija

Sčasoma se je vrnila tudi kuharska etnična židovska dediščina, ki je bila v novi, heterogeni družbi, zelo dobro sprejeta. Poleg domače kuhinje so danes v uličnih prodajalnah, na tržnicah, v trgovinah in restavracijah na voljo številne jedi z etničnim ozadjem, prav tako jih strežejo tudi na porokah in ostalih slovesnostih. Prekrivanje in kombiniranje jedi različnih etničnih skupnosti z razvojem več etnične kulture prehranjevanja postaja neke vrste standard, ki dela izraelsko kuhinjo tako posebno. In če je bil v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v Izraelu vse večji poudarek na implementaciji mednarodnih kuhinj na osnovi svežih, lokalnih izraelskih sestavin, so po prelomu tisočletja svoj pohod v izraelsko kulinariko pričeli trendi zdravega prehranjevanja s poudarkom na organskih in polnozrnatih sestavinah.

Velik vpliv na izraelsko kulinariko ima prav gotovo tudi geografija, sploh ko je govora o svežih sredozemskih sestavinah, kot so oljke, pšenica, čičerika, mlečni izdelki, ribe in zelenjava (predvsem paradižniki, jajčevci in bučke). Svežega sadja in zelenjave ima Izrael že v osnovi v izobilju in ju tudi s pridom izkorišča v kulinarične namene. Za to se imajo zahvaliti raznolikemu podnebju, ki omogoča gojenje različnih sadnih dreves. Pomaranče, limone, grenivke in drugi agrumi, uspevajo na obalnem območju; smokve, granatna jabolka in oljke pa rastejo v nekoliko hladnejših hribovitih predelih. Subtropsko podnebje v bližini Galilejskega morja in v dolini reke Jordan je pravšnje za gojenje manga, kivija in banan, medtem ko je zmerno podnebje goratega predela Galileje in Golana primerno za grozdje, jabolka in češnje. Izraelske prehranjevalne navade so tudi sicer v skladu s širšo sredozemsko regijo, saj je kosilo načeloma pomembnejši obrok dneva kot večerja. Mnogi Izraelci stavijo na lahke jutranje in večerne obroke, sestavljene iz različnih vrst mehkih in trdih sirov, jogurtov, kisle smetane, zelenjave in solat, oliv, trdo kuhanih jajc ali omlet, kisanih ali dimljenih slanikov, različnih vrst kruha, svežega pomarančnega soka in kave.

Dodatno na izraelsko kuhinjo vplivajo tudi židovski prazniki, v času katerih pripravljajo tradicionalne jedi, kot so različne vrste pletenih kruhov (challah) za šabate in druge praznike, marmeladne krofe (sufganiyot) za hanuko in pecivo hamantasch (oznei haman) za purim, charoset, ki je vrsta sadne paste, za pasho (judovsko veliko noč) in mlečne jedi za šavout oziroma praznik tednov. Šabatska večerja, ki se uživa ob petkih po sončnem zahodu in v manjši meri tudi šabatsko sobotno kosilo, je pomemben obrok v izraelskih domovih. V židovski veri poznajo sicer obredno čisto hrano, ki ji pravijo košer. Pravila temeljijo v Mojzesovem peteroknjižju in izvirajo približno iz leta 1200 pred Kristusom. Pri tej hrani sta, podobno kot pri tisti, ki je halal, prepovedani svinjina in živalska kri, strogo prepovedano pa je tudi uživati meso skupaj z mlekom ali mlečnimi izdelki.Čeprav se vsi židje v Izraelu ne držijo košera, tradicija močno vpliva na razpoložljivost nekaterih živil in njihovo pripravo v gospodinjstvih, javnih ustanovah in številnih restavracijah.

humus
Humus (Foto: Shutterstock)

7 najbolj priljubljenih in poceni izraelskih jedi

A to nikakor ne pomeni, da je izraelska kulinarika za kar koli prikrajšana. Pohvalijo se lahko z malim morjem gurmanskih dobrot, ki so hranljive, zdrave in obenem tudi izjemno okusne. V nadaljevanju smo izbrali sedem tipičnih poceni uličnih jedi, ki jih med obiskom Izraela nikakor ne smete zaobiti:

Humus

Šarmantni princ med izraelskimi jedmi je vsekakor humus (recept vam je na voljo TUKAJ), ki naj bi sicer prvotno izviral s področja današnjega Libanona. Gre za pomako ali namaz, pripravljen iz čičerike, tahinija oziroma sezamove paste, limoninega soka, olivnega olja, peteršilja, soli in česna. Postrežejo ga na več načinov: kot glavno jed, ki ji dodajo ful (fava fižol) in trdo kuhana jajca; prilogo ali prigrizek – v tem primeru zraven ponudijo pita kruh, ki ga pomakate v jed oziroma z njim zajemate humus iz krožnika. Za dodaten okus lahko jedi dodate svežo čebulo, pečeno zelenjavo ali olive. Humus je v zadnjih letih v Izraelu postal tudi izjemno donosen posel, saj ga lahko najdete v praktično vsaki trgovini z živili, obogatenega s pestro paleto okusov.
Še nekaj izjemnih humusovih receptov:
Humus z začinjeno jagnjetino
Toast s humusom, avokadom in kalčki
Humus s pečeno papriko
Bučni humus
Humus s pečeno rdečo peso

Falafel z jogurtovo omako s tahinijem
Falafel z jogurtovo omako s tahinijem (Foto: Thinkstock)

Falafel

Falafel (recept vam je na voljo TUKAJ) je globoko ocvrta kroglica iz mlete čičerike (ali mešanice čičerike in fava fižola) in začimb, ki ga postrežejo bodisi v sendviču iz pita kruha ali kot prilogo k skledi humusa ali izraelske solate. Gre za najbolj priljubljeno hitro hrano v Izraelu in ni težko razumeti, zakaj je temu tako: ne glede na to, v katerem mestu se nahajate, povsod boste našli ogromno stojnic, na katerih prodajajo poceni falafle na tisoč in en način. Čeprav naj bi prvotno izviral iz Egipta, velja za kralja izraelske kulinarike, prav vsaka gospodinja pa naj bi imela svoj skrivni recept za pripravo popolnih ocvrtih kroglic. Če ga naročite na stojnici, boste v sendviču iz pita kruha poleg falaflov dobili še svežo sesekljano zelenjavo, humus, sezamovo pasto, okisano zelenjavo in morda celo nekaj čipsa.

NE SPREGLEJTE: Falafel z jogurtovo omako s tahinijem

Šakšuka
Šakšuka (Foto: Shutterstock)

Šakšuka (Shakshuka)

Šakšuka (recept TUKAJ) je jajčno-zelenjavna enolončnica, pripravljena v ponvi kuka. Je ena izmed najbolj priljubljenih izraelskih jedi, ki jo tipično ponudijo za zajtrk ali dopoldansko malico. Gre za začinjeno, krepko in hranljivo jed, ki temelji na omaki iz čebule, paradižnika, česna in paprike, začinjena pa je običajno s kumino, koriandrom in čilijem. Za piko na i so dodana še poširana jajca (ali jajca na oko), vse skupaj pa je potreseno s sesekljanim peteršiljem. Čeprav je po besedah Izraelcev najbolj izraelska jed, pa naj bi v resnici izvirala iz Tunizije. Ne glede na izvor in poreklo je šakšuka (njeno ime pomeni zmešati, pretresti) jed, ki je močno podobna satarašu z jajci (recept TUKAJ), le da je nekoliko drugačnega videza. Izraelska šakšuka se postreže v ponvi, vroča in velja za poceni in hranljiv obrok – če boste le imeli zraven dovolj kruha za namakanje in pivnanje vseh sokov omake.

Tahini
Tahini (Foto: Dreamstime)

Tahini

Tahini je kremasta slana pasta iz sezamovih semen oziroma sezamovo maslo, ki ga Izraelci običajno dodajajo humusu, pomaki baba ganoush (recept najdete TUKAJ), sendviču s falafli ali pa uporabljajo kot solatni preliv. Avtentični izraelski preliv je narejen iz sezamove paste, limoninega soka, olivnega olja in česna. Poudariti velja, da je tahini v bistvu starodavna hrana, katere začetki naj bi segali v Indijo, v čas začetka pridelave sezamovih semen, to je okrog 5 tisoč let pred našim štetjem. Sicer pa lahko sezamovo pasto naredimo tudi sami doma iz sezamovih semen in sezamovega olja. Na eno enoto olja vzamemo štiri enote sezamovih semen. Sezam pražimo v teflonski ponvi nekaj minut – pripravljen je, ko začnejo semena poskakovati. Pražena semena nekoliko ohladimo in zmeljemo v multipraktiku. Nadaljujemo mešanjem, dodamo ščepec ali dva soli ter postopoma dolivamo olje. Pripravljen tahini hranimo v kozarčku s pokrovom v hladilniku.
Tahini uporabimo tudi pri pripravi naslednjih okusnih receptov:
Pečena cvetača s sezamovim prelivom
Čokoladne tortice s tahinijem
Namaz iz pečenih jajčevcev
Jagenčje kroglice v tahinijevi omaki

Jachnun
Jachnun (Foto: Shutterstock)

Jachnun

Jachun je židovska jed, ki izvira iz Jemna, tradicionalno pa se uživa za zajtrk ob šabatu. Sicer je v večini hotelov in restavracij v ponudbi tudi čez teden. Jachun pripravljajo tako, da razvaljajo testo, ga premažejo z velikimi količinami margarine, zvijejo v rolico in počasi pečejo preko noči, od 10 do 12 ur. Končni proizvod je temno pecivo v barvi jantarja, ki je rahlo sladkastega okusa. Jachnun strežejo v kombinaciji s paradižnikovo pomako, kuhanimi jajci in pekočo omako šug (skhug).

Sabich sabih
Sabich (Foto: Shutterstock)

Sabich (Sabih)

Sabich je še ena v nizu izraelskih uličnih jedi, ki je skoraj enako priljubljena kot falafel. Jed so s seboj prinesli iraški židje, ko so se v štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja množično selili v Izrael. Postrežejo jo običajno v pita sendviču, sestavljena pa je iz ocvrtih jajčevcev, trdo kuhanih jajc, humusa, sezamovega masla, tradicionalne izraelske solate in kislih kumaric. Najbolj zahtevni gurmani in pustolovci lahko naročijo sirov sabich, pri katerem je humus zamenjan s kozjim sirom ter feto in daje drugačen, a prav tako bogat okus.

Knafeh
Knafah (Foto: Shutterstock)

Knafeh

Knafeh je odlična palestinska sladica, ki je priljubljena po celotnem Izraelu. Sladko sirovo pecivo je namočeno v sladkorni sirup, aromatizirano s pomarančo ali rožno vodo in posuto s seskljanimi pistacijami. Naravnost božansko!

In s čim poplakniti izjemne izraleske dobrote?

Poleg okusne hrane se Izrael lahko pohvali tudi z nekaterimi tipičnimi napitki in pijačami. Na prvem mestu velja izpostaviti sok granatnega jabolka, ki velja za enega najbolj zdravih na svetu, kupite pa ga lahko na praktično vsakem koraku pri uličnih prodajalcih. Ti bodo pred vašimi očmi stiskali sok iz svežih granatnih jabolk ter vam resnično ponudili svež in zdrav napitek, ki je povrhu še izjemno poceni.

sok granatnega jabolka
Sok granatnega jabolka je izredno okusna in zdrava osvežitev. (Foto: Shutterstock)

Če imate raje tople pijače, si boste zagotovo z veseljem privoščili sladko arabsko kavo, pripravljeno s kardamomom, žafranom in rožno vodo. Arabska kava se v Izraelu običajno postreže v majhni lični skodelici z nekaj sladkarijami in pecivom ob strani. Če bi se radi izognili kofeinu, si lahko naročite sahlab, priljubljen topel kremni napitek, ki izvira z Bližnjega vzhoda, pripravljen pa je iz vročega mleka ter praška za puding iz orhidej. Najpogosteje sta po vrhu posuta cimet in pistacije.

Tisti, ki bi radi preizkusili izraelski alkohol, pa zagotovo ne boste mogli mimo žgane pijače arak, ki je znana po vsem Bližnjem vzhodu in je pripravljena s pomočjo fermentiranega soka smokev in grozdja ter začinjena z janeževimi semeni. Na vročini bo sicer bolje, da se odžejate s temnim lager pivom Goldstar, ki je proizvedeno prav v Izraelu in velja za domači prodajni hit ter eno najboljših piv v državi. Vsekakor pa velja opozoriti, da prekomerno uživanje alkohola lahko škoduje zdravju, zato bo najbolje, da ostanete samo pri okušanju.


 

Komentarjev: 0
Več komentarjev